Zakaj se moja izguba telesne teže ustavi, čeprav moja rutina ostaja enaka?

Po eni strani je debelost heterogena bolezen, kar pomeni, da je pri vsakem posamezniku drugačna. Razumevanje tega je pomembno, saj lahko pojasni, zakaj vaše telo deluje drugače kot telo nekoga, ki ima enako telesno težo.

To je pomembno razumeti, saj lahko pojasni, zakaj se vaše telo morda obnaša drugače kot telo nekoga drugega, ki svojo telesno težo uravnava na enak način. Večina ljudi začne hitro izgubljati veliko količino telesne teže. Temu sledi obdobje stagnacije teže, ko se hitrost izgube telesne teže znatno upočasni.

Preden poskušate razumeti, zakaj se vaša izguba teže upočasnjuje in ustavi, je koristno spoznati biologijo, ki deluje v ozadju debelosti. Preprosto povedano, naše telo potrebuje energijo, da se ohranjamo pri življenju. To dobimo iz hrane, ki jo zaužijemo, del tega pa naše telo shrani kot maščobo. Hitrost, s katero naše telo porablja to dodatno maščobo, je odvisna od več dejavnikov – kot najpogostejši se pogosto navajajo vedenjski in okoljski dejavniki – vendar so v resnici v igri tudi drugi zapleteni dejavniki.

Povezava med debelostjo in temi zapletenimi dejavniki vpliva na to, da izguba telesne teže pogosto ni linearna, tj. da lahko na poti do uravnavanja telesne teže doživite vzpone in padce.

Kateri drugi dejavniki lahko vplivajo na hitrost hujšanja?

Ali ste vedeli, da je debelost pri 40−70 % ljudi, ki trpijo za to boleznijo, genetsko pogojena? Vaši geni lahko določajo, kako vaši možgani in osrednji živčni sistem (CNS) pošiljajo in sprejemajo signale, ki kažejo pozitivne občutke po jedi – ali se počutite polni in zadovoljni. Vaša genetika lahko določa tudi, kako se bo vaše telo odzivalo na dejavnike okolja – to imenujemo vaši fenotipi in je trenutno v središču raziskav strokovnjakov za debelost. Primer tega je, ali imate v področju trebuha dodatno težo ali ne.

Pri večini ljudi je debelost posledica razvoja več genov, ki skupaj povečujejo verjetnost debelosti pri posamezniku, in ne le ene genske mutacije.

Signale, ki jih vaši možgani prejemajo za tolmačenje občutka lakote in sitosti, narekujejo hormoni v različnih delih telesa. Hormoni v želodcu (grelin) na primer povzročajo občutek lakote, medtem ko hormoni v maščobnih celicah (leptin) nadzorujejo ali zavirajo občutek lakote.

Pri nekaterih ljudeh z debelostjo hormon leptin ne deluje pravilno, zato se poveča občutek lakote.

Ne glede na intenzivnost prizadevanj za zmanjšanje telesne teže se pri mnogih ljudeh pojavi obdobje na njihovi poti, ko se izguba teže zaustavi. Brez ustrezne podpore to lahko povzroči upad motivacije in nerazumevanje.

Ko se podate na pot uravnavanja telesne teže, je običajno priporočljivo zmanjšati število zaužitih kalorij. Zmanjšanje vnosa kalorij lahko privede do precejšnje začetne izgube telesne teže, zlasti če to poteka v kombinaciji s telesno aktivnostjo. Za ljudi s prekomerno telesno težo in debelostjo je priporočljiva redna hitra hoja štirikrat na teden.

Ko boste nadaljevali svojo pot, boste morda ugotovili, da hitrost izgube telesne teže ne bo ostala na tej ravni. Pravzaprav se pri večini ljudi izguba teže ustavi in lahko celo pride do povečanja telesne teže. Vse to je povezano z vašimi hormoni.

Ko zmanjšate vnos kalorij, se količina energije, ki jo potrebujete za izgubo telesne teže, postopoma zmanjšuje. Poleg tega se poveča občutek lakote (apetit). To pomeni, da bolj kot hujšate, močnejši so signali v možganih, zaradi katerih čutite lakoto. Izguba telesne teže namreč sproži notranje hormonske spremembe, ki spodbujajo ponovno pridobivanje telesne teže. Razumljivo je, da se lahko zaradi tega oseba počuti, kot da se bori z mlini na veter.

Dobra novica je, da lahko s pravo ekipo za uravnavanje telesne teže premagate te ovire. Na tej spletni strani poiščite nasvete, kako se pravilno pogovarjati s svojim zdravstvenim osebjem.